Category Archives: Izleti

Izlet v Idrijske Krnice

Idrijske Krnice so kraj, kjer se lepote narave stapljajo s sledmi človeka, kjer se tradicija in bogata etnologija prepletata z utripom sodobnega in kjer kljub odročnosti Življenje z veliko začetnico – ostaja.

NEKAJ BESED O KRAJU

Idrijske Krnice so razprostrta hribovska vas na nadmorski višini med 850 in 1106 metri, ki se razprostira med dvema dolinama. Iz različnih razglednih točk se pogled odpira na S proti Julijskim Alpam, Z proti vasema Jagršče in Šebrelje, JZ pa meji krniška planota nad hudourniško dolino reke Kanomljice. Globoko pod Masorami teče reka Idrijca, ob kateri vijuga cesta, imenovana tudi Keltika, ki povezuje zgornje Posočje z osrednjo Slovenijo.

Kdaj točno so se ljudje naselili v teh krajih, ni znano. Po nekaterih pričevanjih naj bi se prvotni prebivalci zatekli v te neprehodne gozdove pred tolminskimi grofi, da jim ne bi bilo potrebno plačevati davkov. Prvič pa so prebivalci Idrijskih Krnic v zgodovini omenjeni v času delovanja idrijskega rudnika živega srebra, kot gozdarji in oglarji za potrebe rudnika.

Vas ima danes dobrih 140 prebivalcev in je tipično razloženo hribovsko naselje. Ponaša se z urejenimi domovanji, med katerimi je nekaj trdnih in posodobljenih kmetij. Domačini se ob obdelovanju zemlje posvečajo živinoreji, gozdarstvu ter se večinoma zaposlujejo v dolini. Na planoti so se ohranile vrednoste kmečkega dela in življenja, živa vaška skupnost ter medsosedska pomoč.

OGLARJENJE

Oglarjenje je predstavljalo v preteklosti pomemben vir dohodka krničanov. Z odprtjem idrijskega rudnika, ob koncu 15. stoletja, so se potrebe po lesu znatno povečale. Oglarstvo je tako postala ena izmed tehnik, ki so imele velik pomen prav zaradi delovanja rudnika (za kurjenje v jaškaste peči). Oglje pa se je uporabljalo tudi za druge namene – potrebovali so ga kovači, krojači, šivilje, gospodinje za likalnike, v zdravstvu za preprečevanje driske. Za večino prebivalstva je bilo oglarjenje med obema vojnama pomemben vir dohodka, saj drugih priložnosti za zaslužek ni bilo veliko. Dejavnost je predstavljala vir preživetja predvsem revnejšim, ki so imeli premalo zemlje, da bi jim zagotavljala preživetje. Za kope so uporabili ves les, ki je bil za druge namene neuporaben. Na strmih terenih, ki so značilni za to območje, lesa niti ni bilo možno spraviti v dolino drugače, kot v obliki oglja.
V ta namen člani lokalnega turističnega društva vsako leto organizirajo prireditev Oglarski praznik, ki navadno poteka zadnjo nedeljo v avgustu. Namen prireditve je oživiti dejavnost, ki je bila v preteklosti pomemben vir zaslužka tukajšnjih prebivalcev.

RASTLINSTVO

V pristnem naravnem okolju, kjer se dinarsko-kraški svet prepleta s predalpskim, na posameznih območjih pa prek doline Soče in Idrijce potegne tudi vpliv sredozemskega podnebja, domuje bogata flora. Oplajanje različnih vplivov ter razgibanost terena omogočata izjemno pestrost rastlinstva. Najvišji krniški vrh, Jelenk (1106 m), je še posebej poznan kot rastišče idrijskega jegliča (Primula x venusta).
Poleg jegliča pa na območju Krnic najdete še mnoge druge vrste redke, zdravilne in znamenite rastline, kot so zaščiteni encijan, lilije, kukavičevke, klinček-nageljček… Od zdravilnih rastlin pa so najbolj poznane astromontana oziroma srhkodlakavi oman, arnika in šentjanževka.

ŽIVALI

Na odročnih, od hrupa odaljenih senožetih ter globoko v strmih bregovih Idrijskih Krnic, ki se spuščajo proti strugi rek Idrijce in Kanomljice domuje bogat živalski svet. Najštevilčnejša populacija je srnjad, sledi ji jelenjad, ki si z zaraščanjem kmetijskih površin še povečuje. Poleg teh dveh vrst najdemo na tem območju še gamsa, divjega prasiča, poljskega zajca, lisico in celo medveda.

GEOLOGIJA

Na območju Idrijskih Krnic najdejo ljubitelji geologije ob geološki poti mnogo zanimivih kamnin, vse od tufov pa do rudistnih apnencev. Na povšju so opazni tudi nekateri kraški pojavi.

CERKEV SV. FLORIJANA

Na območju, kjer danes stoji cerkvica, je v času med obema vojama stalo vojaško skladišče streliva za potrebe takratne italijanske vojske. Kasneje je to, na pubudo takratnega župnika, postal objekt za bogoslužne dejavnosti. Leta 1968 so objekt obnovili in uredili v kapelo, kamor so lahko otroci iz bližnje osnovne šole hodili tudi k verouku. Skozi vsa ta leta pa je postala kapela Sv. Florijana potrebna popravila in obnove, zato so domačini skupaj s takratnim spodnjeidrijskim župnikom sklenili, da bo zgradili novo cerkev, pri čemer so veliko pripomogli tudi sami prebivalci Krnic. Leta 2001 je koprski pomožni škof, msgr. dr. Jurij Bizjak, blagoslovil prag in zvonove. Za končno podobo je poskrbel svetovna znani umetnik, pater Marko Ivan Rupnik, ki je v cerkvi izdelal moziak v dveh delih – Sv. Florijan zunaj pri vhodu, v notranjosti pa sv. Joahim in Ana ter na drugi strani Devica Marija z Jezusom.

KULINARIČNA PONUDBA

Danes obiskovalcem odpirajo vrata urejene in prijazne kmetije, ki nudijo domače kulinarične dobrote in tradicionalne jedi.

KMETIJA NA KALU (Idrijske Krnice 35) je najvišja naseljena domačija in leži na višini 1050 metrov. Kmetija ima skrbno obdelane vrtove z zelenjavo, ki jo prodajajo na kmečki tržnici v Idriji. Gospodinja pa vam rada postreže tudi z »Dobrotami iz Krnic«, kot so domač kruh, rezanci ter lepi in dišeči piškoti, ki krasijo mize mnogih porok in slovesnosti.

Če nadaljujete pot mimo cerkve, pridete do KMETIJE PR’ KENDU (Idrijske Krnice 1). Za najavljene skupine pripravljajo pokušine svojih izdelkov, prikažejo delo na kmetiji ali v sirarstvu. Vedno pa vam lahko ponudijo Kendov sir, skuto, sirotko, sir za žar »škripavc«- lahko tudi z dodatki, sveže mleko, probiotične sadne in navadne jogurte, kislo mleko, pinjenec in še kaj.

Na koncu Krnic vas odprtimi rokami pričakuje še KMETIJA NA KRNICAH oz. »PR KRN’ČANU« (Idrijske Krnice 4), ki se lahko pohvali z že dolgoletno tradicijo kmetovanja. Njihov sir se imenuje KRN’ČAN, ostala ponudba je podobna kot pri sosedu, le edinstven okus in drobne posebnosti dajo vsaki svoj čar. Izbirate lahko tudi med izvirnimi darilnimi pakiranji. Na voljo je tudi domač krompir in nekatere vrste zelenjave.

Na krniški planoti je pred nekaj leti ugledala luč sveta tudi blagovna znamka HIŠA ZELIŠČ (Idrijske Krnice 34) . Obsega bogato paleto izdelkov od zeliščnih čajev, likerjev, naravnih mil in mazil itd. Večina zelišč je pridelanih v neokrnjeni naravi, na njivah, ki so gnojene izključno s hlevskim gnojem, brez dodanih umetnih gnojil in škropiv.

REKREACIJA

Lepa in čista, še skoraj neokrnjena narava nudita domačinom in obiskovalcem veliko možnosti za rekreacijo. Najbolj pogosta sta pohodništvo in kolesarstvo, v zimskem času pa prireditveni prostor v Pancali razgibajo tek na smučeh in smučarski skoki na 30-metrski skakalnici.

Na binkoštno nedeljo se ljubitelji pohodništva vsako leto podajo na tradicionalni pohod na Jelenk (1106 m). Izhodišče je v Spodnji Idriji, blizu Svetikove domačije (markacija), od koder nas na vrh pripelje približno uro in pol hoje v hrib po gozdni poti. Vmes se lahko odločite, ali boste pot še naprej nadaljevali skozi gozd ali se boste podali po nekoliko zahtevnejši smeri skozi Kendove robe. Ob poti na Jelenk srečujete objekte vojaške zapuščine (bunkerje) iz časov med obema vojnama, ko so bili ti kraji pod italijansko oblastjo.

Slikovito razgledno točko predstavlja tudi Lokvarski vrh oziroma Vrhovec, od koder se pogled odpira na številne vasi po Cerkljanskem.

Iz Spodnje Idrije se lahko proti Krnicam podate skozi Govšk. To je stara krniška pot, ki so jo domačini nekdaj uporabljali predvsem kot bližnjico do nedeljske maše v spodnjeidrijski farni cerkvi pri Mariji na Skalci. Pot pelje po gozdu, mimo nekaterih zapuščenih domačij, spremlja pa vas tudi čudoviti »živi tok« vode, ki teče skozi Govškovo grapo.

Več informacij o kraju ter ostale kontakte najdete na spletni strani Hiše zelišč:

http://www.hisa-zelisc.si/povabilo

 

Katarina Kenda